Nanbudo

Poglavar Nanbuda in sankukai šole karateja, rojen 1943. Leta v Kobe-ju, v regiji Kansai, v dobi ko so bile japonske borilne veščine, razen Juda in Karateja, še precej nepoznane. Njegov oče je bil poznani judoka, instructor v bližnji policijskai šoli, kjer je poučeval japosnke in ameriške judoka. Njegov njegov ded pa se ponaša s prestižnim nazivom sumo borcev višjega reda (Yokozuna).

Nanbujeva pot borilnih veščin se je začela z učenjem juda v očetovi šoli. Kmalu zatem je postal učenec v bližnji šoli iaida in kenda. Pred začetkom študija na fakulteti se je ukvarjal tudi s kobudom in klasičnim kobujutsujem (japonsko okinavska veščina borbe z orožjem). Z osemnajstimi leti se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Osaki, kjer je začel s spoznavanjem modernejših borilnih veščin, predvsem s karatejem in aikidom. Kmalu je postal učenec Chojira Tanija (8. Dan), ki je v tem času poučeval klasični shito ryu karate, po metodi družine Mabuni.

Predvsem zaradi svoje odločnosti je Yoshinao kmalu postal kapetan univerzitetne karate ekipe. 1963. Leta je z zmago na prvenstvu, na katerem je sodelovalo več kot 1000 najboljših karatek, osvojil naslov študentskega prvaka cele Japonske. Na tem prvenstvu je premagal znanega japonskega mojstra Ahiyamo in s tem zaslužil velik ugled v svetu borilnih veščin. Istega leta je bil, kot mladi mojster in vrhunski tekmovalec, promoviran za 4. Dan v tradicionalnem karateju (shito ryu). Imel je jasen cilj, in sicer razširiti borilne veščine in idejo tradicionalnih vrednot buda. Priložnost za uresničevanje svojih ciljev mu je dal francoski karateka Henry Plee, v tem trenutku eden od najbolj poznanih mojstrov in promotorjev borilnih veščin v Evropi. Danes nosi najvišjo titulo v karateju izven Japonske (10. Dan), potrjeno s strani Japonske karate-do federacije.

1964. leta je Nanbu prišel v Evropo, v neki mali francoski dojo Montagne Sainte-Genevieve. Veljal je za vrhunskega tekmovalca in karate trenerja. V Evropi se je zaradi finančne stiske preživljal s poučevanjem karateja, juda In aikida. Kmalu je postal kapetan francoske karate ekipe. Osvojil je mnoga evropska in svetovna prvenstva in mednarodne pokale. 1968. Leta se je mojster Nanbu vrnil na Japonsko in prav tega leta mu je mojster Chojiro Tani zaupal dolžnost širjenja shukokai šole karateja v Evropi.

Že v tistem času je Yoshinao Nanbu predstavil svojo idejo o tenshinu, tehnike izmikanja iz linije napada, ki naj bi zamenjala trde obrambne tehnike karateja. Ta ideja se je izkazala kot ključna za formiranje sankukai karateja in nanbuda, kot sistema mehkih veščin (jutai jutsu). Zaradi nestrinjanja o konceptu borilne veščine je Nanbu končno zapustil svojega dolgoletnega učitelja Chojira Tanija in ustanovil svoj stil, ki ga je poimenoval sankukai karate. Sankukai karate je požel velik uspeh in postal zelo popularen stil karateja v Evropi.